Spoštujem se in se sprejemam

Samospoštovanje je pomemben del posameznikove samopodobe, samozaznavanja in samozavedanja. Ko mladostnike spodbujamo k pozitivnemu vrednotenju samih sebe, lahko vplivamo na to, da se zavedajo lastne vrednosti in vrednosti svojega življenja. Slednje je tudi pogoj za spoštovanje drugih, torej ljudi,ki nas obkrožajo.
V delavnici se učenci usmirjajo v svoje dobre lastnosti s pomočjo pozitivnih trditev o sebi in na osnovi pozitivnih trditev, ki jih o njih izrekajo sošolci.

Učitelj učence seznani, da bodo v prvem delu delavnice prepoznavali svoje pozitivne lastnosti.
Učenci sedijo v krogu. Učitelj jim razdeli delovne liste, na katerih je natisnjen seznam pozitivnih trditev (priloga Seznam pozitivnih trditev). Učencem reče, naj vsak zase prebere trditve in razmisli o njih. Nato naj s svojega seznama izbere tiste tri pozitivne trditve, za katere meni, da ga najbolje označujejo oziroma jih najlažje sprejme kot svoje.
Učitelj skrbi za to, da učenci mirno berejo, se odločajo vsak zase in si ne pripovedujejo svojih izbir.
Ko vidi, da so zaključili z delom, jim reče, naj se med izbranimi tremi trditvami odločijo za eno, in sicer za tisto, ki se jim v danem trenutku zdi najpomembnejša in jo bodo predstavili sošolcem.
Učence opozori, da se lahko zgodi, da jih bo več izbralo isto trditev. Razloži jim, da je to povsem običajno in da bodo svojo individualnost v povezavi z izbrano trditvijo izrazili v nadaljevanju. Ko bodo namreč svoj izbrani stavek predstavljali sošolcem, bodo morali utemeljiti svojo izbiro.
Trditev bodo torej nadaljevali z besedama: »… zato, ker …«
Učitelj opozori učence, naj bodo pri utemeljitvah kar se da konkretni in naj trditve utemeljujejo na osnovi lastnih izkušenj. Naj ne odgovarjajo s posplošenimi razlagami, kot na primer:
»Imam pravico delati napake, zato ker vsi ljudje delamo napake …«
Za učence ima večjo ciljno vrednost izkustvena razlaga trditve.
Primer: »Znam se vživeti v druge in jih razumeti, zato ker vedno opazim, kadar se kdo od staršev slabo počuti in jima takrat bolj pomagam, pa tudi pri sestri takoj vidim, če ji gre kaj narobe …«
Učitelj vsakega učenca po njegovi predstavitvi naklonjeno podpre s kratkim stavkom ali zgolj z besedo (»… hvala …, lepo …«). Vsebine oziroma razlage osebne izkušnje pa naj ne
komentira neposredno posameznemu učencu (tako bi bil učenec lahko preveč izpostavljen), ampak naj raje izrazi mnenje o vrednosti izražene lastnosti ali vedenja na splošno.
Učitelju ni treba komentirati prav vsakega odgovora. Lahko postavi vprašanje, na primer:
»Zakaj je pomembno, da si znamo organizirati čas?«, ali: »Kako bi bilo na svetu, če bi ljudje v drugih iskali pozitivne lastnosti?«, ali: »Kako se počutimo, kadar doživimo, da se je nekdo poskusil vživeti v nas in nas razumeti? Ali si prizadevamo, da bi razumeli čustva in vedenja sošolcev?«
Ko vsi učenci razložijo svoje trditve, jih učitelj lahko pozove k nadaljnjim razlagam pozitivnih afirmacij, kot na primer: katere razlage trditev se ujemajo z njihovimi prepričanji, kako ocenjujejo seznam trditev v celoti itd.
Z učenci se lahko pogovori o tem, kako so se počutili, ko so izbirali pozitivne trditve o sebi, in kako, ko so eno od svojih pozitivnih lastnosti predstavili sošolcem.
Ko razgovor izzveni, učitelj učencem pojasni pomen pozitivnih trditev in njihovo povezavo z razvijanjem pozitivnih stališč o sebi. Predlaga jim, naj doma seznam še naprej uporabljajo.
Trditve si lahko prilepijo na vidno mesto, lahko si jih prilepijo v zvezke …