Zgodba s čustvi

Dejavnost se odvija v duhu izbranih zgodb. Le-te naj bodo čimbolj življenjske (takšne, ki v nas vzbujajo čustva), lahko so tudi intervjuji neke znane osebe, pravljice ali zgodbe. Preko zgodb mladostniki prepoznavajo čustva glavnega junaka, jih obesedijo in opišejo.
zgodbe pripomorejo k prepoznavanju čustev in čustvenih reakcij.

Mladinski delavec in mladostnik naj izbereta eno zgodbo. To je lahko življenjska zgodba osebe. Lahko je tudi življenjska zgodba znane osebe. Lahko je opis enega dogodka (na primer v šoli). Izberemo lahko tudi travmatična zgodba ali intervju nekoga, ki je doživel travmatično zgodbo. Izberete lahko tudi zgodbo ali pravljico.
Razdelite zgodbo na dejanja ali prelomnice. Na primer, začetek, zaplet, vrhunec zgodbe, zasuk, dramatični preobrat, zaključek. Mladostniki na teh prelomnicah prepoznajo prevladujoča čustva za glavnega junaka zgodbe. Nato se pogovorite o čustvih. Mladinski delavec pojasni čustva. Nato se pogovorite, kako je to čustvo vplivalo na glavnega junaka in o nadaljnjem razvoju zgodbe.